Objave

Vloga mamice skozi moje oči

Slika
Sem se kot mamica spremenila? Oja pa še kako. Mislim, da sem nekako dozorela, čeprav se še vedno učim in zorim. Ko sem bila noseča sem postala drugi človek. Začela sem se zavedati življenja kot samega, pomembnih stvari, ki so mi prej zastirala pogled. V sebi nosim svoje bitje, sad najine ljubezni, kar je najlepši občutek in ga ne zamenjan za nič na svetu, čeprav sem bila prve tri mesece več na školjki kot v postelji, da o otečenih nogah, otrdelem trebuhu, napenjanju, nenehnem lulanju, nenaspanosti sploh ne govorim:) Danes sem tu, še vedno utrujena, nenaspana, tečna, ampak najbolj srečna mamica 16 mesečnemu fantku, ki je ukradel moje srce. S prihodom Lovra se je za naju z dragim totalno spremenil svet. Nisva več sama, zdaj je tu nekdo, ki kliče po pozornosti, družbi, dotiku, objemu, zizi, poljubu.  In tako je lepo, ko smo skupaj. Mi, proti svetu. Mi, zavedno nerazdružljivi.  Seveda pridejo dnevi, ko se mi vse nabere in sem čisto brez energije, brez zagona. In mis

Ljubezen za praznike

Slika
Dodobra smo zakorakali v mesec december, najbolj potrošniški mesec in čas, ki prinaša najbolj praznično vzdušje, ki pa je na žalost pogojeno tudi z denarjem in darili. Mnogi okoli nas si vsega tega žal ne morejo privoščiti, zaradi različnih socialnih stisk.  In potem zaprem oči in minejo vsi različni dvomi, strahovi o nepomembnih stvareh in sem srečna, ker imam topel dom, ljubečega partnerja in najboljšega očeta sinu Lovru, ZDRAVEGA OTROKA, starše in prijatelje. Imam vse, kar si lahko želim! Imam LJUBEZEN, ki jo DELIM in PREJEMAM! To je zame bistvo vseh praznikov, kjer zaživijo pristni družinski odnosi.  Seveda se ne bi branila marsičesa materialnega, ampak najlepša darila so tista, ki so zastonj. Kaj je lahko lepšega od prijaznega pozdrava soseda, prijazne pomoči trgovke pri izbiri krila, nepričakovanega poljuba partnerja,  povabila na sprehod.  In tukaj sem vesela, ker sem lahko del mamiblogerk, ker preko svojih sledilcev ozaveščamo ljudi tudi, ko pomagamo. In t

Naša pot

Slika
Mami in ati nadvse uživata v naravi, kar pa sva pridno prenesla tudi na našega Lovra. Že od malih nog uživa na svežem zraku, bodisi je to sprehod, izlet v hribe. Doma smo iz Spodnje Savinjske doline, kjer ne manjka obilo lepih izletov. Vse okoliške hribe imava dejansko pred nosom, zato sva že kar hitro vzela Lovra seboj. Naš  prvi družinski izlet je bil pohod na Šmohor, ki se nahaja med Laškim, Libojam in Zabukovico. Na pot smo se odpravili z vozičkom, kajti sama pot je ravna in poteka po  prijetni senci gozda, ki se kasneje  razprostre v travnik. Lovro je bil star natanko 3 tedne. Celotno pot do doma na Šmohorju je pridno spal. Bilo je enkratno, tako zanj, ker mu je godil svež veter, kot tudi meni, da sem lahko končno odšla za dalj časa na sprehod. Saj veste, kako je, ko prideš domov iz porodnišnice in si kar nekaj časa doma in potem kar čakaš kdaj lahko kreneš ven:) Še najbolj pa je prijetno, ko prideš na kočo prijetno utrujen in te čaka topel čaj ter domač štrudel, njamsi:)  

MOJE IZKUŠNJE GLEDE NAKUPA OTROŠKEGA VOZIČKA IN MARELE

Slika
Izbira otroškega vozička je bilo zame po eni strani najboljši in najbolj stresni del nosečnosti. Najboljši, ker sem lahko dolgo časa zbirala različne informacije o raznih vozičkih, znamkah in ker bo poleg tega, da bo namenjen mojemu princu, služil tudi meni. Stresno pa predvsem zaradi velike poplave vozičkov na trgu in kako najti »tistega princa na štirih pogonih«;) Sama sebi sem si zadala, da bom kupila voziček, ki bo predvsem praktičen in primeren za različne terene, kajti poleg mestne vožnje, sem želela, da bo vodljiv tudi na težjih terenih. Poleg tega pa mi more biti všeč tudi dizajn. Dolgo sem prebirala različne karakteristike vozičkov, cele dneve preživela ob branju na spletu in iskala. Tako dolgo časa sem tuhtala, da sem mislila, da nikoli ne bom našla ustreznega. Jah priznam, pri določenih stvareh znam biti včasih zelo pikolovska;) Ko sem že mislila, da sem našla tistega »tapravega«, pa sem zagledala ceno in me je minilo, ker je bila preveč zasoljena. Preko spleta sem p

Najinih devet mesecev

Slika
                                                                            "Najlepše, kar sem spoznala je ljubiti in biti ljubljen." To je bilo mojih, najinih najlepših devet mesecev, ki so priplavala tako nepričakovano, ampak bila tako sladka, polna pričakovanj, slabosti, nabitih hormonov… Ja še vedno se spomnim dneva, ko sem naredila prvi nosečnostni test in potem še enega in še enega za vsak slučaj;) Jap vsi trije so pokazali isto, plusek J V tistem trenutku me je oblilo tisoč in eno čustvo od veselja, zbeganosti, sreče, ljubezni in predvsem malo strahu v smislu ali bom/bova kos novi vlogi, ali bom dobra mati? Vlogo matere sem si že nekaj časa želela, vendar sem si vedno rekla, »saj za to je pa še čas« ali pa »pri 35 letih jih bom imela«, uglavnem nikoli nisem vedela kdaj bom resnično pripravljena. Saj veste kako pravijo, »najprej štalca, potem pa kravca« in tako se s to mislijo dejansko nisem več obremenjevala, do tistega trenutka. Ko sem zagled

Ti si moje ogledalo, jaz pa tvoje

Slika
V tokratni objavi, sem bom malce bolj posvetila mojem razmerju in sicer najini skupni poti.                                         Dejan je moj partner, najboljši prijatelj, ljubimec, najboljši "fotr" na svetu, nergač, zabavljač ever;)) Z njim mi nikoli ni dolgčas, tako ali drugače;) Ampak nikoli si ne bi mislila, da bom kdaj spoznala takšnega fanta oziroma se zapletla z njim;) Najina zgodba je prikupna. Spoznala sva se v lokalu, kjer sem delala kot študentka. Na prvi pogled mi je bil posrečen, prijazen, zabaven, simpatičen. Kar dolgo je prihajal ob mojih smenah in bil je prava poživitev. Z njim sem se zelo rada pogovarjala, nekako sva govorila skupni jezik. Tako sva se navezala eden na drugega, kajti čedalje bolj sva se spoznavala. Vendar je vseeno preteklo nekaj časa, da sva se odločila za skupno pot, ki jo krmariva še danes. Na začetku je tako kot pri vsaki vezi zelo sladko, dokler se ta med ne poliže. Bolj sva se spoznavala in nekako "udomačila", b

Življenje ni glasbena želja, pa vseeno kdaj igra moja najljubša pesem

Slika
Ja nekako tako bi lahko povzela. Ta objava bo zajela malce širši spekter mojih misli oziroma pogleda na moj svet. Vedno sem bila in bom optimist, čeprav sem bila v življenju že velikokrat soočena s padci in vzponi, ki so me še samo okrepili. Okrepili kot osebnost, kot žensko, ki je včasih preveč močna in si ne dovoli poraza. Jah čisto preveč sem se včasih obremenjevala s prihodnostjo in preteklostjo, da sem pozabila živeti. Pozabila dihati, predvsem vdihniti in izdihniti, zapreti oči in se prepustiti toku. Toku življenje, da me odnese. Ja mogoče se sliši preveč poetično, ampak si danes to dovolim, ker si morem in zaslužim. Današnji tok življenja nas prehitro odnaša stran, pozabljamo nase, pozabljamo kaj je tisto, kar dejansko šteje. Tudi sama sem rabila veliko časa, da sem spoznala samo vase, da sem vzljubila svoje bistvo, predvsem pa da kdaj pa kdaj potegnem črto in se ne obtožujem za stvari za katere dejansko nimam vpliva. Ljubiti sebe pomeni, da si pripravljen ljubiti in deliti l