Ti si moje ogledalo, jaz pa tvoje
V tokratni objavi, sem bom malce bolj posvetila mojem razmerju in
sicer najini skupni poti.
Dejan je moj partner, najboljši prijatelj, ljubimec, najboljši
"fotr" na svetu, nergač, zabavljač ever;)) Z njim mi nikoli ni
dolgčas, tako ali drugače;) Ampak nikoli si ne bi mislila, da bom kdaj spoznala
takšnega fanta oziroma se zapletla z njim;) Najina zgodba je prikupna. Spoznala
sva se v lokalu, kjer sem delala kot študentka. Na prvi pogled mi je bil
posrečen, prijazen, zabaven, simpatičen. Kar dolgo je prihajal ob mojih smenah
in bil je prava poživitev. Z njim sem se zelo rada pogovarjala, nekako sva
govorila skupni jezik. Tako sva se navezala eden na drugega, kajti čedalje bolj
sva se spoznavala. Vendar je vseeno preteklo nekaj časa, da sva se odločila za skupno
pot, ki jo krmariva še danes.
Na začetku je tako kot pri vsaki vezi zelo sladko, dokler se ta
med ne poliže. Bolj sva se spoznavala in nekako "udomačila", bolj je
prihajalo do prvih nesoglasij in prepirov. Tako spoznaš še druge plati
svojega partnerja in dejansko vidiš, kakšen je po vseh prvih zmenkih, ko še ne
pokažemo vseh svojih atributov, bodisi lepih ali grdih. Ne bom rekla, da mi
prepiri ali nesoglasja pašejo, ampak včasih pa so res potrebni, vsaj, da se
malo zdereš, poveš svoje, se odmakneš in potem pobotaš in fajn poseksaš;) Jah,
včasih je potem še bolj strastno, mar ne?;)
Tega sem se zavedala, da v vezi pride do marsičesa, saj smo si
ljudje zelo različni. Vsak na določeno stvar odreagira drugače. Všeč mi je, ker
rasteva skupaj. Zelo si zaupava in delava na skupni poti. Lokal, kjer sem
delala, sva vzela v najem, kjer oba delava. Tako sva večino časa skupaj tako
partnersko kot poslovno. In morem povedati, da mi to dejansko paše, kljub temu,
da se zaradi tega včasih skregava, še vseeno oba stremiva z istimi cilji.
Res ne morem verjeti, da sva tako isto misleča oziroma naju
veselijo iste stvari. Seveda se najdejo določene stvari, katerim se še vedno
noče prilagoditi in to so šopingi;)) Haha Dejan znori, če more iti z menoj v
šoping center;) Ampak mi prav paše biti sama, da imam lahko mir;)
Mi je pa izredno všeč njegov pogled na življenje, tisti optimizem
in dobra volja. Kako izredno uživa v naravi, hribih, je tako preprost in
nematerialno usmerjen. Tako skromen, želi si le ljubezni. Tako malo, jaz pa si
včasih ne znam postaviti meja. Joj kako se mi včasih zdi, da si tako utežujem
določene stvari v življenju. In potem je tukaj Dejan in me razvedri. On je moj
manjkajoči del. Sem bolj romantičen tip človeka. In všeč mi je, da po štirih
letih v nama še vedno tlijo metuljčki. Tudi ko sem jezna nanj, sem še vedno
vesela, da ga imam. In to se mi zdi zelo pomembno, da se vez ne glede na leta
vedno vzdržuje, da ne zamrzne.
In veza me je naučila marsičesa, predvsem tega, da moram kdaj pa
kdaj stopiti korak nazaj in je svet lepši. Da moram prenehati z zamerami, ki
nama samo kratijo skupni čas. Čas že tako preveč beži in zato še toliko bom
cenim naše skupne trenutke. Imamo se lepo kot družina. Tako zelo sva srečna ker
imava Lovra. On naju je še bolj zbližal, ker je sad najine ljubezni, najina
sreča. Zelo smo srečni ko preživljamo skupni čas doma, na sprehodih, hribih,
izletih. Želiva si še več otrok, no Dejan bi jih imel 4 ali 5, jaz pa bi bila
zadovoljna tudi s tremi;)
Čaka naju še veliko poti, do takrat pa bova krmarila in videla kam
naju bo odnesla pot. Skozi njega bom vedno videla svoj odsev in se zavedala, kako veliko lahko dajem in sprejemam.
Do naslednjič lep sončen pozdrav,
z ljubeznijo Tea💚
Komentarji
Objavite komentar